Pianist Marko Matajič se izobražuje na Univerzi Mozarteum v Salzburgu (Avstrija), kjer študira pri profesorju Andreasu Webru. Redno nastopa kot solist in komorni glasbenik, doslej ga je koncertiranje poneslo že v Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, na Hrvaško in celo v Avstralijo. Prav tako je osvojil veliko nagrad na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Svoje znanje utrjuje pri priznanih komornih izvajalcih, kot so Cordelia Höfer Teutsch, Tünde Kurucz in Leonhard Roczek.
Kaj vas pri igranju klavirja najbolj navdušuje?
Pri igranju klavirja lahko ustvarimo nešteto zvokov in barv. Klavir je inštrument, ki je zelo samostojen sam po sebi; ne potrebuje spremljevalnega inštrumenta, saj lahko obenem igramo več različnih melodijskih linij, melodij in spremljavo oz. harmonije, s katerimi pričaramo občutja, zgodbo in dramo. Z različnimi dinamičnimi spremembami in svojim smislom za barve in fraze lahko pokažemo svojo individualnost. Obenem je klavir lahko v različnih zasedbah in je eden izmed glavnih inštrumentov, ki je odgovoren za tempo in različne spremembe v dinamiki ter organizaciji samega komornega igranja.
Kaj ste v življenju pridobili z igranjem klavirja oz. ukvarjanjem z glasbo?
Ukvarjanje z glasbo je zelo zanimiva pot. Na poti je dosti vzponov in padcev. Seveda je za vzpon potrebno dosti truda in discipline. Po drugi strani je glasba eno izmed najboljših zdravil in nam lahko nadgradi naša čustva v slabih in dobrih trenutkih življenja. Glasba je velik del moje poti, saj mislim, da je ena od glavnih poslanstev v mojem življenju. Pridobil sem torej možnost, da lahko razvijam svojo individualnost, uživam v ustvarjanju in dajem ljudem nekaj, kar bo polepšalo njihovo življenje, obenem pa bogatim njihov pogled na kulturo.
Kdo so vaši vzorniki in kaj vas navdušuje pri njih?
Moji vzorniki niso le na področju glasbe. Poskušam ostati odprtega pogleda na vse, kar se dogaja okoli mene. Če bi se moral osredotočiti na vzornike v glasbi, bi predvsem izpostavil starejšo generacijo pianistov, kot so npr. Vladimir Horowitz, Sergej Rahmaninov, Nelson Freire… Uspeli so zaradi svoje individualnosti in pogleda na glasbo ter seveda spretnosti na klavirju. Seveda pa je zelo pomembno poslušati druge inštrumente in orkestre ter si širiti obzorje. Veliko inspiracijo črpam iz orkestrskih del, simfonij in tudi oper. Pianist mora poznati vse oblike glasbenega bogastva in vedno poskušati to znanje in zanimivosti prenesti na svoj inštrument. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na pravila različnih obdobij, kot so barok, klasicizem, romantika, impresionizem…, saj s tem prenašamo kulturno dediščino/zgodovino same glasbe in s tem vedno postavimo glasbo na prvo mesto, ne pa individualizma.
Ali vam katera dejavnost izven glasbe pomaga pri igranju klavirja in na kakšen način?
Vedno sem povezoval glasbo z ostalo umetnostjo. Tako tudi sam rad ustvarjam novo umetnost. Risanje me sprošča, mi pomaga širiti domišljijo in mi dodaja neko novo sfero razmišljanja o linijah in barvah. Poleg ustvarjanja vedno baziram sebe na branju in poslušanju vsebin o psihologiji, filozofiji in posvetnih temah. To mi pomaga in me utrjuje v življenju kot človeka in glasbenika, umetnika.
Kakšni so vaši cilji za to študijsko leto?
V tem študijskem letu nameravam zaključiti dodiplomski študij in imeti čim več koncertov, nastopov. Nameravam se udeležiti tudi tekmovanj.
Imate kakšno vizijo v zvezi z vašim ukvarjanjem z glasbo?
Zaenkrat je moja vizija, da koncertiram in se še osredotočam na študij (po diplomi nameravam nadaljevati podiplomski študij/magisterij). Kasneje pa me zanima tudi profesorska služba, saj mislim, da je posredovanje znanja mlajšim generacijam nekaj najlepšega in najpomembnejšega.
Kateri je vaš najlepši spomin na študij na osnovnošolski ravni?
V osnovni šoli je bilo zelo dosti vzponov in padcev. Predvsem padcev, ki so mi pokazali, koliko truda moram vlagati v igranje in vadenje klavirja. Imel sem tudi razna tekmovanja, na katerih sem spoznal zelo dosti ljudi in učiteljev, ki so me dodatno vzpodbujali na moji poti.
Kaj menite, da potrebuje vsak učenec/študent klavirja, da se uspešno razvije?
Učenec/študent potrebuje dobrega učitelja/profesorja kot prvo (in seveda posluh ter talent). Pravzaprav je na začetku učitelj tisti, ki učenca dodatno motivira in ga zbliža z glasbo (ali na žalost oddalji od glasbe). V srednji šoli je profesor zelo pomemben za razvoj na višji ravni in včasih mora dijaka postaviti na realna tla in se pogovoriti o resnosti naše profesije. Študij je stopnja, kjer profesor igra vlogo profesionalnega svetovalca, vendar je potrebno, da mi, kot študentje, že razvijamo svoj pravi individualni stil, ki je v svobodnih okvirih pravil. Seveda je na vsaki stopnji potrebno imeti disciplino in neko stopnjo resnosti, če želimo uspeti. Na začetku je nujno imeti nekaj discipline, sčasoma pa kar dosti odrekanja in discipline. Nazadnje je potrebno imeti soliden inštrument za vajo. Seveda so inštrumenti dragi in včasih potrebujemo donacije, štipendije in podobno, da lahko sploh začnemo razmišljati o dobrem inštrumentu za vajo. Seveda pa finančno ni lahko niti na poti do neke višje stopnje. Potovanja, tekmovanja in mojstrski tečaji so pomemben del za uspešen razvoj slehernega učenca/študenta.
Poleg solističnega igranja igrate tudi v komornih zasedbah/z orkestri. Kaj nam lahko poveste o tem in kaj menite, da vam nudi kot pianistu igranje v zasedbi? Bi bilo pomembno, da se že na osnovni stopnji uvaja redno igranje v komornih zasedbah?
Igranje v komorni zasedbi je zelo pomembno, saj razvija naše poslušanje ostalih linij. Poslušati moramo več inštrumentov hkrati in včasih usklajevanje ni enostavno, še posebej ne na začetku. Menim, da je zelo pomembno, da otrok čim prej pride v stik s to obliko glasbenega sodelovanja. Zlasti pianisti, saj ne igramo s spremljavo kot ostali inštrumenti. Igranje z orkestrom kot solist pa je nekaj najlepšega. Kot solist z orkestrom sem igral dvakrat in upam, da bom v prihodnje dobil še več priložnosti, saj je ena od najlepših glasbenih izkušenj, in to zaradi velikosti orkestrov in gostote zvoka, ki ga soustvariš z ostalimi glasbeniki.